Pinetwork.si je v celoti plod dela ekipe, ki se bori za pravico do prostega pretoka informacij v Sloveniji in v osnovi deluje popolnoma neprofitno, čeprav Pi marsikateremu članu osebja predstavlja 8-urni delavnik. Primarni cilj projekta je vzpodbujanje, nadgrajevanje znanja in širjenje potencialne slovenske mreže. Ker pa je pinetwork.si skozi čas prerasel že v precej veliko skupnost, so njegove strojne zahteve vedno večje. Čeprav smo se z novo verzijo strani zelo potrudili z optimizacijo sistema ter procesov, so letni stroški programskih vričnikov še zmeraj visoki.
Zato smo zelo veseli vsakega prostovoljnega prispevka s strani uporabnikov našega sistema, ki ga uporabimo za nadgradnjo naših strojnih konfiguracij ter plačila letnih stroškov delovanja sistema.
Vsaka donacija je popolnoma prostovoljna. Nobenega od uporabnikov nikakor ne silimo k doniranju. Pi Network Slovenije je v osnovi neprofiten, vse funkcije spletišča so v celoti na voljo brezplačno.
Za vašo podporo se vam zahvaljujemo že v naprej.
Kaj je donacija?
Definicija donacije; Donations are gifts given without return consideration. Donacije so darila, ki so podarjena brez povratnih ugodnosti. Donatorstvo je (donacija, doniranje, lahko celo imenujemo darilo) neodplačen in nekomercialen dogovor za katero donator (dajalec donacije) ne pričakuje povračila. Donatorstvo je lahko tudi anonimno. Donator z dajanjem sredstev ne pričakuje »protistoritve«, ki bi koristila donatorju. Namen donacije je finančna podpora (splošnega dobra) splošnih družbenih koristi, kot so humanitarni, športni, znanstveni, ekološki in drugi dobrodelni nameni …
VIP je kratica, ki se lahko nanaša na:
Very Important Person (angleško); pomembna (slavna, znana osebnost) ali posebni gost npr. ob dogodkih, koncertih ipd.;
VIP (Varuh Interesov Potrošnikov)
KORENINA »SKUPNOST«
- Definicija?
Skupnost je v slovarju slovenskega knjižnega jezika definirana kot tvorba, ki je sestavljena iz večjega števila ljudi, ki jih družijo, povezujejo skupne lastnosti, potrebe in cilji ter tvori celoto.
Skupnost ima to lastnost, da od posameznika zahteva določene standarde vedenja oziroma določena nepisana pravila. Skupnost zadovoljuje potrebo pripadnosti, s katero se človek poistoveti in s katero živi živeto življenje. Ključnega pomena za razumevanje skupnosti je izkušnja skupnosti. Izkušnja skupnosti z leti raste, se oblikuje, preoblikuje in dopolnjuje. Za posamezno starostno obdobje so potrebe po različnih skupnostih oziroma doživetij skupnosti. Vse prave skupnosti pa so pojmovane kot tiste enote, v katerih vladajo pristni človeški odnosi in kjer je prisotno razumevanje in spoštovanje posameznika. Človek je po bistvu odnosno bitje in je usmerjen v iskanje skupnosti. Skupnost seveda ni plod iskanja, ampak je iskanje samo oziroma način življenja. Ideal skupnosti je tam, kjer je človek v dobrem usmerjen k drugemu človeku. Vsi smo neutrudni iskalci skupnosti.
- Njen izvor?
Skupnost izvira iz potrebe po pripadnosti. Njen izvor sega na sam začetek človeštva in bo trajal vse do konca človeštva, kajti celo življenje je borba med osamljenostjo in skupnostjo, med biti sam in biti v odnosu.
Prve skupnosti so, poleg temelja biti sam in biti v odnosu, nastale zaradi skupnih ciljev, ki so bili lažje uresničljivi ali sploh uresničljivi v organizirani skupini (lov).
- Kaj vse obsega?
Poznamo več skupnosti, katerim pripadamo: družinska, religiozna, kulturna, krajevna, narodna, človeška, vesoljna. Vse na nek poseben način živijo v nas in nas spremljajo skozi življenje.
V manjših skupnostih se poudarja vloga posameznika, kjer je vsakdo pomemben. V takih skupnostih vladajo pristni človeški odnosi, razumevanje in spoštovanje. Taka temeljna skupnost je družina, kjer se uresničuje posameznik kot oseba.
Večje skupnosti so šola, skavti, ki temeljijo na vzgoji skupnosti. V teh skupnostih otrok ni pasiven, ampak aktiven ustvarjalec skupnosti, kajti je prisiljen med svojo dejavnostjo sodelovati in se s tem uči, kako se obnašati in živeti v skupnosti.
Posebna vrsta skupnosti je cerkveno občestvo, ki močno podpira človeka kot posameznika in mu daje enakovredno mesto, saj temelji na največji Božji zapovedi »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.«
Pravilo velike skupnosti je, da se prelevi v civilno družbo. Civilna družba je organiziran sistem in ne samodejno združenje. To je hoteno in zavestno združevanje. Civilna družba je bolj odtujena in se pri svojem delovanju ne ozira preveč na posameznika in njegove intimne potrebe in želje. Osnovno načelo civilne družbe je strpnost. Biti strpen pomeni imeti nekaj skupnega z drugimi. Ne pomeni ravnodušnosti in nezanimanja za drugega. Civilnost upošteva tudi samostojnost, kajti omogoča drugim skupinam svobodo in njim lastno, drugačno prepričanje. Civilnost ne prisega samo na pravilnost enega prepričanja, enega nazora in ene stranke. Danes, zaradi upadanja religiozne vere, ki vodi v duhovno praznino, strpnost bledi v neko apatičnost in ravnodušnost. Ravnodušnost je posledica visoko razvite družbe in njena stalna spremljevalka. Ravnodušnost zavrača vrednote, medtem ko nas civilnost vabi, da ohranimo naravnanost in usmerjenost v skupnost.
